potem boš pravo in resnično ljubezen tudi dobil. Težko je včasih razložiti, da ljubiš najbolj kot lahko in znaš. Ko se odločiš, daš vse kar imaš. Intenzivno ljubiš z vsem svojim bitjem. Ljubiš nežno, srčno in nedolžno. Ljubiš celostno, vendar si neodvisen in nenavezan na osebo v smislu, da se prav vsak trenutek zavedaš, da je dan za dnem minljiv. Lahko je tudi zadnji. Si srečen in zato posledično nekoga globoko ceniš in spoštuješ ter ne pričakuješ. Ničesar. Premagaš vsa lastna pričakovanja, saj veš, da ti druga oseba ne more dati tistega kar iščeš, če sam nimaš.
In prav tako tvegaš svojo ranljivost in dopuščaš možnost, da boš prizadet. In ne bo prvič.
Pomembno je, da si pozoren na to koga spustiš v svoje življenje saj, če ljubiš čisto in brezpogojno se lahko hitro zgodi, da nekdo izkoristi tvojo dobroto in vso srčnost. Seveda se to ne zgodi v kolikor imaš svoje zaznave dobro razvite in če upoštevaš svoj 6 čut oz. intuicijo. Če slediš, potem slišiš, vidiš, čutiš. Sigurno opaziš ter se zavestno odločiš. Da ali ne. Hitro in vedno veš kaj je tvoj pravi, iskren odgovor.
Absolutno je potreben velik pogum in popolno zaupanje osebi, ki jo spustiš k sebi, do sebe in v sebe, drugače sploh ni mogoče ustvariti dobrega partnerskega odnosa. Strah se ti je predati in razgaliti svojo dušo. Normalno in povsem naravno, saj se bojiš, da ne boš razumljen in sprejet takšen kot si. Vendar, če sprejemaš in imaš prvotno rad sebe, se tega bati ni treba. Ljubi sebe v vseh svojih oblikah in postani ljubezen.
In zavedaj se, da vsak trenutek sam pišeš, sam ustvarjaš in sam igraš v lasten scenariju.
In če želiš nekoga zraven sebe res ljubiti, moraš sprejeti dejstvo in biti pripravljen tvegati to, da boš morda prizadet. Znova. In bolelo bo, saj če osebo ob sebi izgubimo in nam ta veliko pomeni občutimo ob njeni izgubi bolečino in žalost. Trpiš in tega si ne želi nihče.
Kaj pa sploh je prava in/ali popolna ljubezen? Prava ljubezen je tista, kjer so doma spoštovanje, svoboda in zaupanje. In vsekakor obstaja takšna ljubezen, ki samo tebi predstavlja popolnost. In ne pozabiti, da vse ne gre dobiti takoj in da si ničesar in nikogar ne moreš lastiti. Ker to ni spoštovanje in ker to ni svoboda. In če ni svobode in spoštovanja ni ljubezni.
Vsak ima svoje definicije in predstave o tem kaj ljubezen je. Nekdo te lahko ljubi kot najboljše zna ampak na njegov način, ki ga morda v resnici sploh ne vidiš.
Umetnost je opaziti to govorico kaj nekomu zraven tebe predstavlja ljubezen. Srčno si želi to prepoznati in ugotoviti kaj ti govori duša, duh in telo. Želi si ljubezni in ljubiti brez jaz-a (ega) na prvem mestu, ga preuči in sprejmi. Utišaj ga, vendar se ne bori proti njemu, spremljaj ga in nadzoruj. Svoj jaz in jaz partnerja.
Naučita se plesnih korakov. Strpno, počasi, razumevajoče in skupaj. Le tako boš našel ključ do ljubezni in most do avtentičnosti ter tiste globoke odprtosti do nekoga. Skupaj bosta plesala najlepši ples. In ne pozabi, sam bodi ljubezen in ljubezni ne izsiljuj ter bog ne daj celo zahtevaj. Spusti vsa tista pričakovanja in ljubi ter pusti, da te drugi ljubi nazaj. Pozorno se opazuj, zaznavaj lastno delovanje in če opaziš “kiks” vedi, da je vse to del življenjskega procesa, ki se mu reče učenje. Vključi partnerja v koreografijo, in lahko je tvoj večni soplesalec in sopotnik. Ker ljubezen je večna, do nekoga ali pa do nečesa.
Obožujem in občudujem ljudi, ki so zmožni ljubiti sebe in brezpogojno ljubijo
osebo-partnerja-sopotnika, tistega soplesalca, ki ga imajo ob sebi. In ja, obstajajo in jih poznaš. Ko jih sama srečam in opazujem, me navdaja poseben občutek. Čutim to nevidno in nedotakljivo vez. Občutim srečo in hvaležnost.
In spet dodatno prikimam in še bolj verjamem v ljubezen in življenje.
Življenje ponuja izkusiti čarobnost.
Življenje podarja čudež ljubezni.
Zaupaj mu in ti veš, da si lahko ta ljubezen.
Življenje je ljubezen.