Ljubezen? Težko je nekoga spustiti k sebi. Ponovno, na novo in znova. Morda res, včasih se pa to zgodi z lahkoto in kot da je prvič. Prvič zares prav. Ko znovič tvegaš vse in ko spet povlečeš za sabo vso nabrano kramo preteklih let in ponudiš srce na pladnju. Ko nehaš pričakovati in spustiš načrt kako bi tvoje življenje moralo izgledati.
Ko predelaš lekcije in vzorce primarne družine. Ko ozdraviš in razmetano pospraviš ter svoje razstavljene dele ponovno zakrpaš. Ko zapolniš in vzljubiš sebe in vse luknje, ki so nastale. Ljubezen je lepa, ko se zgodi ob pravem času, ko pozdraviš travme in premagaš prepričanja, ko si ugotovil, da niso tvoja. Takrat, ko presežeš sam sebe in ko veš, kako si izbiral in kdaj si forsiral partnerstvo.
Ko resnično in zares spustiš se zgodi, da vstopi v tvoje življenje tisti na katerega si čakala vse do zdaj. Do tega trenutka, ko se zdi vse lahkotno in samo je in ko brez pretiranih besed stoji skupaj.
Sploh se ti ne pojavijo vprašanja kot kadarkoli prej. Ko čutiš in gledaš z drugimi očmi. Ne znaš si razložiti in opisati z besedami kako močno intuicijo imaš, če jo znaš poslušati in uporabiti . Enostavno veš, kdaj si postavljena na mesto, ki ti pripada in tja kamor spadaš.
Ob njega, ki zna in te pozna. Brez, da izusti skoraj karkoli, sprejemaš, ker imaš in poznaš ta občutek varnosti, topline in ker se dovolj dobro poznaš, da si sigurna v svoje vodstvo.
Takrat veš in skorajda nimaš besede, ki bi opisale kako, ampak enostavno veš. Preveč pristno in očitno je, da bi spregledala. Intenzivno čutiš in si ga predstavljaš v več vlogah hkrati. Lahko sta prijatelja, partnerja in skoraj brez dokaza, da bo znal poskrbeti za vsako nastalo situacijo samo verjameš in zaupaš v to. Sidro je tako močno in trdno, da ga nič ne more prestaviti, razen vidva sama, če nehata biti spoštljiva, pozorna in v kolikor se nehata truditi za odnos.
Veš, ker ta iskren smeh med dvema in občutek, da si doma. Kjerkoli si, samo da si z njim. Karkoli počneta, samo, da sta skupaj. Veš, ker vidiš in čutiš to odprtost in nevidno povezanost med vama.
Cela si in zraven njega si lahko v celoti tudi ti, brez ovijanja v celofan papir. Gola in z vsem svojim bistvom stojita en pred drugim in se sprejmeta v vseh oblikah in v vsakem počutju. Ljubezen je sprejemanje.
Lahko si vesela ali se jočeš, si živčna ali tečna, ob tebi je. Vidi te brez, da besedno poveš kaj čutiš, brez, da si fizično prisotna, občuti s teboj. Skupaj s tabo ve, tudi takrat, ko nekaj ni v redu . In veš, da je zraven, ko ti pripomni, da si kljub vsemu lepa. Veš, ko počepne ob tebi in te gleda z občudovanjem in spoštovanjem kakršnega morda nisi bila vajena.
Veš, ko plešeta brez, da igra glasba in veš, ko se skrivata en drugemu kot majhna otroka in se skupaj smejita pravzaprav ničemur smešnemu. Veš, ko v trenutku povesta isto besedo ali zapojeta isti refren pesmi, brez da jo slišita na radiu. Brez, da je potrebno karkoli sploh povedati, samo je in vse se zgodi. Ni potrebno razmišljati. In veš, ker te nič ne zmoti, nič zunanjega kar bi kdaj prej predstavljalo še kako velik izziv.
Ohranita to igrivost, ostanita pozorna drug do drugega. Bodita nežna in ne pozabita na zavedanje, da sta en drugemu neprecenljivo darilo življenja. Bodita hvaležna, saj si takšno ljubezen želi veliko ljudi. Trudita se, da ostane lepo, zaupanja vredno in srečno. Potrebno je tudi delati in predvsem komunicirati, da ne postaneta drug drugemu nikoli samoumevna.
Enako kot pospravimo stanovanje vsakih nekaj dni, tako se trudita pospravljati in delati pri sebi. Vsake toliko se stanovanje razmeče in umaže, potrebno je prezračiti, negovati stvari in enako je z partnerskih odnosom.
Ljubezen je resnično lepa, ko pride brez, da si jo pričakoval ali celo zahteval. Pride sama, ko od življenja prenehaš pričakovati, da gre po vrstnem redu. Takšna ljubezen je pristna in »prava«. Življenje ti pokaže, da si vedno na pravem mestu in ima zate svoj plan, ki je lepši kot bi si ga sam sploh zamislil. In zdaj veš, zakaj si prehodil celotno pot vse do sem.
Vse se samo zloži na svoje mesto in veš, ker se globina njegovega pogleda ne konča in tako dolgo se že poznata, samo srečala sta se sedaj. Ob vsem tem, veš, da si končno varna in v objemu ljubezni. Sigurna v njegovih rokah, ki s tabo delajo kot s kraljico in hkrati ne pozabljajo nase. To je ljubezen, dopolnjevanje in to je ta čudež v katerega si sama vedno verjela. Občutiš samo mir in radost v vsakem trenutku. Kako čarobno je to življenje, zaupaj vanj in nagradilo te bo. Presenetilo te bo samo od sebe na način, kot si ga nisi nikoli niti predstavljala.