Si v zaporu?

morda lastnih misli, vzorcev in prepričanj, ki peljejo vedno znova v ponavljajoče in enake rezultate?
Če si že večkrat lovil svoj rep, ga ulovil in ponovno začel spet od znova loviti…
se iz lastnih “ napak” nič naučil, bi bilo morda dobro pogledati izza rešetk.
Prostovoljno lahko izstopiš. Ključ, ki odklepa vrata imaš v svojih rokah. Edino in samo ti imaš to pravico in hkrati odgovornost. Vzemi ga, odkleni in poglej z druge strani. Razširi obzorje in videl boš širšo sliko.
Vsak si svoj zapor ustvari in naprej ustvarja sam, dokler ne pogleda in sprejme pogleda iz drugega zornega kota. Svojega, vendar drugačnega. Ni enostavno, saj si priznati lastne zmote ni lahko, in vse prej kot lahko je sprejeti spremembo, ki je seveda nujno potrebna, če se želiš osvoboditi krogle, ki te vleče nazaj na tisto toplo posteljo. Tako zelo je poznana, varna in tvoja. Zagotovo ni lahko spremeniti navade, mnenja, vzorca in lastnega prepričanja, vendar je vsekakor vredno. In pusti tistega spremljevalca z imenom strah, ki ti ne pusti videti in slišati kaj se dogaja v drugem prostoru, ki je samo par korakov oddaljen.
Potrebno je samo stopiti in se odločiti pogledati. Odločitev je tista, ki je pomembna v ključnem trenutku, da se osvobodiš celice in se zares odločiš, da ne bos več ujetnik samega sebe. Prepričanja, ki jih gojiš v tisti celici kot edino rožo tam, si najprej oglej in prepoznaj. Šele nato premagaj z odločitvijo in spremembo. Prepričanja postanejo nekako tvoja rutina, čudna stalnica in mimobežno navada, ki je včasih sploh ne opaziš več. V kolikor večkrat na dan poveš sam sebi, ne zmorem, ne gre in nimam sreče, nimam časa… in res ne morem odkleniti vrat, ker tako pač je,.. Ja, potem v to začneš tudi zares in trdno verjeti. Ampak samo lastna dejanja štejejo in ti imaš moč izbire.

Nihče se ne more premakniti namesto tebe, ti vzeti tistega ključa, ki je tvoja last in narediti poteze, ki čaka nate. Odloči se za svobodo. Želiš si svobodo in hrepeniš po občutku miru. Želiš si lahkotno in z odločnimi koraki stopiti v novo zgodbo. Zato zberi ves pogum, ki ga premoreš in stori to!

Zagledal boš hodnik, ki te vodi po tvoji poti do izhoda. Do izhoda iz lastnega zapora. Čutiš in veš kaj bi bilo zate olajšanje, samo ne pusti strahu, da te premaga. In ne skrbi kako bo, strah te je samo neznanega in “nevarnega” ozemlja, ki ga za zdaj še ne poznaš. Ko ga osvojiš, se boš vprašal, zakaj nisem tega storil že prej? Ne pusti, da je strah močnejši od tebe, premagaj omejujoča prepričanja- svoja in druga. Prevzemi odgovornost za svoje življenje in si ga naredi takšnega kot si ga želiš in zaslužiš. Sezi z roko v žep, poišči ključ in pogumno.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja