Jaz verjamem. Se ti je že kdaj zgodilo, da si našel denar na tleh? No, meni se je in to že večkrat. Šele pred nekaj dnevi sem ponovno ozavestila kakšna darila dobivam že dolgo in že velikokrat se mi je zgodilo, da je denar prišel do mene na tak način, da sem ga dobesedno pobrala iz tal.
In verjamem, da je za nas res vedno poskrbljeno.
Prve prigode se spominjam kot bi se bila zgodila včeraj. Prva takšna je bila, ko sem imela 11 let. Bilo je mrzlo jutro, močno je deževalo in hodila sem proti avtobusni postaji, namenjena v šolo. Nekako se spominjam, da sem med potjo razmišljala, da nimam dovolj denarja za povratno karto in kako bom sploh prišla domov. Zakaj takrat nisem imela dovolj denarja, sedaj pustimo, vem, da sem ga podarila dan prej, saj je v tistem trenutku denar nekdo potreboval bolj kot jaz. Med hojo sem razmišljala kaj bom naredila, kako naj se rešim ? Pomislim,… šola je oddaljena več 10 km, vreme je slabo ne morem pešačiti, na štop ne upam in še veliko rešitev sem iskala in nato čez nekaj metrov pred mano leži moker, blaten in zmečkan paket robčkov. Tistih za enkratno uporabo in paket robkov je ležal na polovico porabljen.
Še danes ne vem zakaj, ampak sem jih pobrala in v paketu je bilo 500 tolarjev.
Si zamislite veselje in občutek sreče v tistem trenutku? Kaj je bilo to in zakaj se je zgodilo, ne znam razložiti. Za avtobus sem potrebovala 540 takratnih sit, za razliko sem prosila prijatelja Mariota (hvala Mario) in imela sem dovolj za avtobusno karto. Velikokrat kasneje se mi je zgodilo in se mi še vedno dogaja, da pobiram kovance. Vsepovsod in na nemogočih mestih.
Pred približno 5 leti sem bila na poslovnem sestanku v enem večjih trgovskih centrov.
Ko mi je po določenem času vzelo veliko energije in sem že vedela, da to kar stranka govori ni moja resnica sem naredila premor z obiskom toalete in sem vzela čas, da malo zadiham na poti tja in nazaj.
Verjeli ali ne, na poti do wc školjke sem sicer odmislila stranko in v tistem razmišljala kako “natankati” avto. Bilo je obdobje, ko sem denar imela, vendar so bili ravno nekakšni večji izdatki in bilo je takrat, ko je meni še veliko pomenil tisti definiran datum plače.
Zagledam bankovec odložen na podstavek za wc papir in bilo je 50 evrov. Našla sem 50 evrov.
V prostoru zraven mene ni bilo nikogar komu bi denar lahko pripadal, zato sem rekla samo hvala.
Pred nekaj meseci sem se udeležila čistilne akcije na štajerskem koncu, kjer je sodelovalo veliko število ljudi. V naravi se je pobiralo odpadke in odstranjevalo kamenje.
Hodim, pobiram in razmišljam kako bom preživela, saj sem bila in sem brez zaposlitve že nekaj časa.
V akciji je bilo prisotno res veliko ljudi in v skupinah smo organizirano pobirali smeti.
Sredi poti najdem 5 evrov, spet najdem denar! Toliko ljudi in denar najdem ravno jaz. Res nikoli nisem sama in pomoč vedno pride. Tako zelo sem hvaležna.
No in nekaj dni nazaj se zgodba ponovi. Sicer nisem zavestno razmišljala o tem kako naj preživim, saj vem, da se vsaka situacija uredi. Sem pa ne malo nazaj seveda ponovno spraševala samo sebe ravno o tem ali delam stvari prav in prigovarjala sem sama sebi, zaupaj, vse je v redu in nisi sama.
Veste kaj se je zgodilo?
Resnično se zgodi, če delamo in nesebično dajemo ljudem okrog nas. Zavedajte se, da v vsakem trenutku nekdo še bolj potrebuje pomoč kot mi sami ne glede na to v kakšni situaciji se znajdemo. Govorila sem z osebo, ki je pripravljena pomagati otrokom iz druge celine in bila sem zelo vesela, da je nekdo pripravljen dati del svojega prihodka nekomu, ki ga res potrebuje veliko bolj kot on sam. Minuto za tem, ko sem zapustila lokacijo in se poslovila od osebe… no, dejansko sem naredila tri korake in na tleh zagledam 10 evrov. Spet sem našla denar. Bankovec ni bil njegov. Vedno znova denar pride k meni. Res sem hvaležna za ta darila. Kakorkoli pogledam, vedno čutim, da je za mene res poskrbljeno. In karkoli si morda zdaj kdo misli, kaj je s to Tamaro, sploh ni pomembno, jaz želim samo povedati, kako je čudovito dati. Dati, brez, da pričakujemo kaj v zameno in potem dobimo tudi mi.
Življenje je tako lepo in hvaležna sem za pomoč, ki pride v veliko različnih oblikah in šele nekaj dni nazaj sem se zavedala, da velikokrat pride do mene tudi v fizični-denarni obliki. Od kogarkoli je, in je iz neznanega vira. Cenim in se veselim vsakega dne, ki kaj odnese ali prinese.
In verjamem v nekaj višjega nad nami. Ko podarimo drugim iz srca se vedno vrne tudi k nam. Mislite in delajte dobro. Seveda ne pozabite verjeti in zaupati.