je bilo vprašanje meni ljube osebe, ki sicer temelji na 30 let starem prepričanju.
Hja, tega vprašanja ravno nisem razuma najbolje.
Saj seveda razumem, da slikar slika s svojimi rokami in da ribič lovi ribe s palico ali mrežo, katero drži s svojimi rokami. In razumem tudi to, da pišem z rokami in potem se tvorijo besede in nastane zapis.
Ali sem morda spregledala in imam kakšne nadnaravne sposobnosti, da govorim besede po nareku v zrak, ki se potem sproti zapisujejo same od sebe?
Zdi se mi, da ne. Vsaj zaenkrat še ne.
In vprašanje kaj boš s temi pisarijami in kakšna knjiga, o čem govoriš?
Kako to misliš izdati knjigo?
To je samo rompompom in nič od tega. Kdo je sploh rekel, da želim kaj od tega?
In sledilo je vprašanje, zakaj ne moreš delati nekaj “normalnega “s svojimi rokami?
( mislim, da je bilo točno vprašanje zakaj ne moreš delati nekaj z golimi rokami in kot dodatek še-nekaj normalnega? )
No, tudi pišem ne v rokavicah, ampak z golimi rokami in pisanje se mi ne zdi nekaj čudnega ter nenormalnega.
Še prevečkrat želimo nekomu deliti “pametne” in morda dobronamerne nasvete kako bi naj bilo nekaj prav.
Vendar zakaj si jemljemo pravico in celo poskušamo vsiliti lastno mnenje in prepričanje.
Zakaj želimo, da je pravilen samo in edino naš pogled?
Zakaj želimo, da nekdo naredi kot mi mislimo, da je dobro za drugega in samo zato, ker smo mi z nekakšno metodo rešili svoj položaj?
To je naš recept, ki je izdan na zeleno podlago. Kaj, če nekdo želi in prosi za bel recept?
Nekdo enostavno želi ali misli, da mora plačati, drug spet ne.
Vsak izmed nas je edinstveno in unikatno bitje.
Ne sprejmi vsega kar ti povedo drugi in ne sprejmi vseh mnenj ali kritik, ker niso tvoja in ostani zvest sebi ter išči lastno resnico.
Vedno in samo iz lastnih izkušenj sem se sama v življenju nekaj naučila.
Nekdo te ne bo razumel, da imaš rad, ceniš in spoštuješ ljudi, ki te obdajajo in si se kljub temu vendar umaknil od teh ljudi, ker ravno oni kritiko in »nasvete« dajejo.
Odmaknil si se od tistih, ki mislijo, da imajo pravico vzeti tvoje cilje in so prepričani, da imajo prav.
Ta odmik čutijo in ne želijo ti slabega, daleč od tega, samo programsko opremo imajo drugačno kot ti sam.
Moč je v tebi, ne boj se in nihče te ne ustavi in nikakor ne more vplivati nate, razen ti sam, če dvomiš vase. Ne dovoli vpliva in se raje obkroži z ljudmi, ki so vzpodbuda in navdih.
Tvegaj, premagaj strah in ne obsojaj.
Prevzemi odgovornost za svoja dejanja in sam se trudi po najboljših močeh razumeti in sprejeti, da nekdo mora še nekaj preživeti, da tudi on lahko razume.
Vsak vedno sam izbira kako, kaj in kdaj pride kaj na vrsto.
Nimaš te pravice, nekomu odvzeti lekcije, ki se je z dobljeno nalogo nauči.
Tako kot je tebi nihče ne more vzeti in tega pravzaprav niti ne želiš.
Pa veš, da prav imaš in le ti svojo pot poznaš?
Kdo si, da jemlješ pravico soditi ?
Kdo si, da bi se drug odločal kot misliš ti?
Kdo si, da bi se rad povzpel nad vse ljudi?
Si morda se že vprašal, zakaj te sili k obtožbi soljudi?
Kdo si in zakaj te tako skrbi ta pot drugih ljudi?
Različne so poti, pa veš kdo si ti in kam vodijo tvoje poti?
Nikogaršnja zgodba ni zaman in vsak jo naj presodi sam.
Svobodno, prav imaš in le ti svojo pot poznaš.
Naj vsak prehodi sam, da ne bo nam enak vsak dan.
Pusti… pusti ljudi, pusti skrbi.
Samo bodi ti in pusti naj ostanejo le dobre in lepe sledi.
Sledi svojim sanjam, željam in ciljem. Hvaležna sem za ta še vedno zanimiva srečanja z ljudmi, ki so moji in jih imam neizmerno in zelo rada. Jih spoštujem in prisluhnem povedanemu iz druge plati.
Navsezadnje, saj mi večkrat podajo tematiko za tak ali drugačen zapis.
Ob Božiču ti želim veliko lepih trenutkov in topline.
Želim ti dobre medsebojne odnose in prave prijatelje.
V novem letu 2018 ti zaželim zdravja, neizmerne moči in goro poguma.
Želim ti vztrajnosti in svobodne volje.
Želim ti, da verjameš v pozitivni izid in uresničitev svojih srčnih želja.