Zate, ker si nekaj posebnega

ti, draga ženska. Prav vsaka ima svojo pripoved. Takšno in drugačno. Lepo in manj lepo. Vedno polno čustev. Enkrat zgodbo polno joka in utapljanja v žalosti in spet drugič tisto, kjer si bila močna, vzdržljiva in trmasta ter so jokali drugi. Včasih si bila nepopustljiva do sebe in drugih. Razumem te, ker si želela popolnost, zgodbo iz filma in želiš si samo srečno življenje, kot vsaka.
Vendar vse in vsak del sebe je potrebno sprejeti. V vsaki zgodbi si se nekaj naučila. Včasih si učila ti, spet drugič so učili tebe. Imaš toliko znanja, spretnosti in življenje je nenehno v oblikovanju in izdelovanju, kot kak umetnik. Preko ljudi, situacij te želi le naučiti. Od samega začetka in tvojega prihoda iz rodil do danes. Želi ti pokazati živeti, sprejemati, biti hvaležna in predvsem ljubiti. Počasi te oblikuje.. uči te ljubiti. V prvi vrsti sebe in potem vse, ki so se in se bodo kadarkoli srečali s teboj. Vse se zlaga v tisto željeno obliko, vendar le, če pozorno opazuješ, tudi vidiš. Zagotovo opaziš, da vse kar se ti je kdaj zgodilo, ti nekaj pusti in odnese. S tem, ko so ti nekateri dali in drugi vzeli si zrasla, postala močnejša. Močnejša v smislu, da vidiš svojo vrednost, se ceniš in spoštuješ. Znaš postaviti mejo in reči ne brez pripetega občutka krivde. In vse zmoreš, tako posebna si.

Ne išči potrditve drugje kot pri sebi in prepoznaj to moč. Ne pusti se voditi tam, kjer veš, da zmoreš sama. In veš, ker si že neštetokrat prehodila in se srečala s podobno izkušnjo. Le da si zdaj morda bolj svetla kot v prejšnji preizkušnji in znala boš reagirati kot je zate prav in si zaslužiš. Saj čutiš, uporabi to kar nosiš v sebi. Uporabi ta občutek, ta svoj kompas, ki ti govori kam zaviti. Zaupaj si in bodi hvaležna, da si ženska in ti je to dano. Vsaka je posebna, zgodba in ženska. Ne sramuj se zgodbe, ne krivi sebe in nikogar drugega, odpusti in izpusti tiste zadnje zamere, jezo ali sovraštvo, če ga morda še čutiš. Do sebe, do situacije v kateri si se znašla kdaj v preteklosti, minilo je. In vsi, ki so ti kadarkoli in karkoli storili, za kar meniš, da ni bilo prav, si zaslužijo, da jim odpustiš. Niso sami krivi, da ne znajo drugače in predvsem ti, ti si zasluziš mir. Vem, lahko je ljubiti, ko je zgodba lepa, vendar tudi takrat ljubi in sprejemaj, ko temu ni tako. Vsaka umetnija potrebuje kak popravek, včasih tisti, ki ustvarja nenamerno poškoduje svoj izdelek, vendar ga popravi, ponovno in večkrat se dotakne istega mesta in spet in spet, dokler ni lep in takšen kot ga on želi narediti. Prav tako ti gradiš, delaš, popravljaš in oblikuješ sebe, delaš tebe.

In zanimive so razlike tistih oči, ki gledajo. Vsake gledajo drugače, zato te prosim odpri svoje in se poglej. Oglej si sebe in opazi kako si lepa, vsemogočna ter resnično edinstvena. Dovoli si biti ti in dovoli si živeti s svojo zgodbo ter za lastno zgodbo. Vedi, posebna je, kot ti. In takšna bo, kot si jo ustvarjaš sama. Jaz sebe in svoje poti ne bi zamenjala za nič na svetu.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja